POLAZNIK post 4/4
Echo poganstva v hristijanskom kalendaru
🌅 Začto «Magija Prvogo Dnja» rabotaje do dnjašnjego dnja?
Završajuči naš cikl o Polazniku, zaglednimo v samu glubinu věkov. Toj obred jest idealny primer dvojvěrja, ili, govoreči naučnym jezykom, sinkretizma.
Drevny pagansky ritual, privjazany k zimnemu solncevratu, ne isčeznul s prihodom hristijanstva. On prosto «zakotvil se» na dnjah svetyh.
Kako bogovi směnili imena:
⛪ Svety pokrovitelji. Polaznika začeli srětati v den svetogo Ignata, svetej Lucije, svetogo Tomaša ili na Roždestvo. No sut ostala prehristijanskoju: věra v to, že Načalo opredělja Cělost.
🥯 Kolač s otvorom. V Serbiji Polazniku darovali osoby kolač s otvorom v srědině, ktory on naděval na sebe. To jest drevny solarny simbol, znak bezkonečnogo kolovrota života, zamaskovany pod prazdnično pečivo.
✨ Gospodar kako Teofanija. Najbolje arhaičny plast sohranil se tam, kde Polaznikom vystupoval sam gospodar doma. Vstupajuči s hlada v teplo, on staval «Bogom», ktory nese vesnu. To jest teofanija — javjenje božestva v člověku.
Dnes, kogda my starajemo se «kako sretneš Novy rok, tako go i provedeš», my bezsvědomo povtarjamo modlitvy naših predkov. Polaznik nikamo ne otšel. On prosto směnil ime, postavši našoju věroju v lěpše buduče.
Poslědnja mysl: Magija — to nisu triki. 🪄 To jest umělost viděti sakralno v občajnom: v prvom sněgu, v prvom gostu, v prvom slovu.
Věrite li vy v primětu «kako začneš rok, tako on i projde»? Dělite se v komentarjah!
Spisok upotrebljenyh izvorov:
🔸Usačeva V. V. — «Obred „polaznik“ i jego folklorne elementy v arealu serbskohrvatskogo jezyka». (Zbornik «Slavjansky i balkansky folklor», 1978).
🔸Vinogradova L. N. — «Zaklinatelne formuly v kalendarnoj poeziji Slavjan i ih obredne izvory».
🔸Tolstyje N. I. i S. M. — «Zapisky o slavjanskom poganstvu. Vyzyvanje dožđa v Polěsju».
🔸Materialy iz zbornikov «Slavjansky i balkansky folklor» (1978, 1984, 1989).